Leta so minevala, fizična bolečina prvega poroda se je zacelila, psihična pa je ostajala zapisana v duši. In zgodila se je nova nosečnost, novo upanje, da bo tokrat drugače. Na skupinskih pripravah na porod smo pustili prostor tudi prejšnjim izkušnjam in strahovom, ki se porajajo zdaj.

 

Že po prvem srečanju je stopila do mene in dejala, da je jasno začutila željo po moji prisotnosti na njenem porodu. Naslednjič sta prišla oba in dogovorili smo se za sodelovanje. Trebušček je rasel iz tedna v teden in končno je nastopil v materinski knjižici zapisan datum, ki pa je mirno odšel. Z vsakim nadaljnjim dnem, ko se je čas oddaljeval, se je v njej krepil strah, da se zgodi kot prvič. Prišel je tudi pregled, po katerem so ji v prsih odzvanjale besede, ki se jih je tako bala: »Naslednji dan pridite na sprožitev poroda!« Poklicala me je vsa sesuta in predlagala sem ji, da pogumno pogleda v svoje strahove, potem pa se prepusti dogajanju in pozitivno naravna na jutrišnji porod. Ponoči je zaznala spremembo v počutju, popadkov pa še ni bilo. A zjutraj, prav takrat, ko se je znašla v ordinaciji z zdravnico, se je njena maternica močno stisnila. Zadnji trenutek je ušla indukciji in bila sprejeta na oddelek.

Ni minilo dolgo, ko me je že poklicala in naznanila, da je napočil čas odhoda v porodno sobo. Ker živim le 3 minute stran od porodnišnice, sem bila lahko takoj pri njej. Zbrano in v tišini je čisto mirno dihala popadek za popadkom. Najbolj ji je ustrezalo, da je stala trdno na svojih nogah, jaz pa sem ji masirala križ. Babica je bila vesela hitrega napredovanja poroda, nato je pogled ustavila na uri in dejala, da bo mož verjetno zamudil. A vendar je pred rojstvom stopil v porodno sobo, padla mu je v objem in se že takoj predala naslednjemu valu. Še malo in krepka deklica se je izvila iz njenega telesa. Tokrat se škarje niso zarezale v njeno telo. Njene oči so neizmerno žarele, ko je objemala svojo novorojeno hčerkico, ki ni bila takoj ločena iz vezi, ki sta jo 9 mesecev pletli z mamico. Po dolgih letih se ji je s tem porodom povrnilo zaupanje v njeno žensko moč in pozdravila bolečina prejšnje izkušnje. Jaz pa sem stopila iz porodnišnice, se zazrla v zlato sonce na nebu in glasno rekla: »Hvala!«

porod