»Sveti, sveti zvezdica,« je pesmica, ki jo bo moj 5-letni Filip zaigral na svojem prvem klavirskem nastopu ob spremljavi starejše sestre Marije. Joj, kako se veselim, a moje navdušeno pričakovanje takoj prešine misel: »Kaj pa, če bom takrat pri porodu?« »Mami, saj bos prisla poslusat, a ne?« simpatično vpraša zaradi manjkajočega zobka in veselo pomežika v navihanem nasmešku. Stisne me pri srcu, saj ne morem zagotovo odgovoriti pritrdilno.

 

Pred nastopom preverim moj doula-telefon in se za 15 minut prepustim nastopu otrok, potem pa znova pokukam na telefon, če ni morda popadkov. Bilo je čudovito. Po napornem tednu si želim sprostitveno meditacijo, a žal cela ura z izključenim telefonom ne pride v poštev, ker nikoli ne vem, kako hitro je treba v porodnišnico.

»Mami, gremo med novoletnimi počitnicami za en dan na izlet na morje?« me vsi trije otroci skupaj pridejo vprašat. Vem, pridni so bili, 4 meseci šolskega dela so letos za njimi in same lepe ocene v redovalnici, res bi si zaslužili vsaj en počitniški izlet. »Žal ne gre, je predaleč, če nosečnica dobi popadke,« jih spomnim. »Kaj pa v toplice?« hitro pomislijo, a jaz jih znova razočaram z odgovorom. Počitnice torej preživimo doma. Ko ura odbije novo leto, mož odpre šampanjec, jaz pa sem na čakanju, zato nazdravim z jabolčnim sokom, ki je skoraj »prave barve«.

Ob enih ponoči me iz trdnega spanca prebudi piskanje telefona. Kot blisk sem pokonci in zgrabim mobilnik. »Odtekla mi je voda!«slišim. Pomirim, potolažim, spodbujam in ji povem, naj se mirno odpravi v porodnišnico, jaz pa bom čakala na njen naslednji klic. Čez uro ali dve znova klic, popadkov še ni. Potem kakšno urico zadremam, a ne pozabim na telefon. Ves dopoldan sledijo SMS-ji, klici. Odpovedati moram odpovedati naročene pare na individualna svetovanja in hčerke ne morem peljati na njeno tedensko urico jahanja. Popoldne ura tiktaka, ušesa imam ves čas na preži. Čakam. Zazvoni možev telefon in srce mi poskoči. Ni ona. Misli v moji glavi švigajo v pričakovanju dogajanja. Dan se prevesi v noč. Rodi se novo jutro. A bo šla zdaj v porodno sobo? Težko pričakovani klic je končno tu. Primem doula torbo in se odpeljem v porodnišnico. In »takrat šele« se moje delo začne…