Včeraj sem doživela resnično dragocen trenutek, ko mi je mamica v naročje položila deklico z vijoličnimi žabicami. S svojimi bistrimi očmi me je s pogledom takoj očarala. Ko se je zazrla vame, sem začutila, da se je izpolnilo, kar je bilo namenjeno.

Do mene je prišla že v prvih mesecih nosečnosti, preprosta in skromna. Spremljala sem jo v njeni osebni rasti in občudovala, kako je hkrati z njenim trebuščkom raslo njeno samozaupanje. Zgodila se je preobrazba iz prestrašene nosečnice, ki pričakuje prvega otročka, v notranje izredno močno žensko. Redko katera bodoča mamica se že v prvi nosečnosti odloči delati na sebi, osebnostno rasti, a ona se je zavedala, da porod pomeni veliko energetsko spremembo in da je nosečnost čas za celostno pripravo na novo življenjsko obdobje. V zadnjem mesecu je bila popolnoma okrepljena, v polnem zavedanju in sozvočju s svojim telesom in otročkom, ki prihaja.

Prvi znaki poroda je tako niso uspeli potegniti iz njenega energijskega polja samozaupanja v stanje popolne prestrašenosti, ki se skoraj vsaki mamici, ki bo prvič rodila, zgodi. Čisto mirno je sprejemala dogajanje, zaupala svojemu telesu in sprejemala tudi bolečine kot normalen del procesa. Ni jim dodajala strahu in one se niso razvile preko meja njenih zmožnosti. Mirno je odšla v porodnišnico, ko je začutila, da je pravi čas. V zadnjih popadkih je prišla do porodne sobe, se oprla na kolena in roke in v nekaj kratkih minutkah iz nje izvila popolnoma čuječa punčka. Mala deklica se je kar takoj privila k njenim prsim in s polno močjo začela uživati življenje…

Včeraj sta se vrnili k meni, žarela je, ko sva šli še enkrat skozi porodno zgodbo in v njenem naročju se je umirjena deklica hranila z njeno energijo. Potem jo je zavila v odejico in pomahala sem jima v slovo. Kdo ve, morda se ne bomo pogosto videvale, a posebna dragocena povezovalna nitka se bo med nami gotovo vila še naprej… 💛 〰 💛