Na svetovanje sem prišla k mamici, ki je bila energijsko popolnoma sesuta. Sedela je na postelji, izčrpanost so izdajali tudi njeni temni podočnjaki in izsušenost telesa, čeprav je bila šele nekaj tednov po porodu.

Ob postelji je bilo vse polno pripomočkov: kapljice za lažje iztekanje mleka, vitaminski napitki in kapsule, antibiotiki, eterično olje za sprostitev, nastavki za dojenje več velikosti in znamk, črpalka za iztiskanje mleka, škatla s SNS sistemom, embalaže raznih čajev za dojenje…Ozrla sem se po sobi in na drugi strani zagledala otročka, ki je ležal v svoji posteljici. Tesno zraven je bila na omarici tehtnica, zraven nje pa zvezek, v katerem so bile skrbno napisane vse ure in minute dojenja, mililitri adaptiranega mleka in zabeleženi časi polulanih in pokakanih pleničk.

Brez predaha mi je začela razlagati, da nima dovolj mleka, čeprav upošteva vse nasvete, ki jih je prejela na družabnih omrežjih, od mame, patronažne sestre in prijateljic. Skrbno pazi tudi pri prehrani, ne je nobenega sadja ali zelenjave, mleko večkrat na dan iztiska, kupila je grško seno, kapljice za otročka, najboljše stekleničke za dohranjevanje, pa tudi prave dude. Vsak dan je polento z mlekom in pije veliko čaja za dojenje. Pred podojem uporabi kapljice za laktacijo in si daje obkladke, na katere ne pozabi niti po dojenju. Mož je šel v lekarno še po SNS sistem, da se otroček ne bo navadil na sesanje po steklenički. Otroka vedno stehta pred in po dojenju in ugotavlja, da ne spije dovolj.

»Martina, kaj moram še narediti, da bi mi dojenje steklo?«

V tistem trenutku me je v srcu možno stisnilo, ko me je presunilo zavedanje, kaj se je zgodilo v zadnjih letih, da se mamicam danes to dogaja. Naš čas družabnih omrežij je na srečo prinesel veliko informacij, žal pa je prinesel še več pritiska. Mame se trudijo narediti čisto vse, kar je možno in to popolno, posledica je velikokrat popolna izčrpanost, globoko občutje nemoči, prepogosto pa tudi poporodna depresija.

»Kaj pa, če bi otročka samo imela pri sebi v svojem naročju,  da bi preprosto čutil tvoj objem, tvoj utrip srca?« sem ji predlagala.

»Pa čeprav ni čas za dojenje?« me je začudeno vprašala.

»Ja, da mu preprosto dovoliš, da čuti varnost tvojega naročja, da čuti svojo mamo in da dovoliš sebi, da čutiš tudi ti, da samo si.«